Cyber Resilience Act: kaj morajo proizvajalci strojne in programske opreme narediti do leta 2027
Na kratko
- CRA je uredba, ne direktiva. Neposredno se uporablja v vseh državah članicah EU, zato vam na slovenski zakon ni treba čakati.
- Velja za skoraj vsako povezano strojno in programsko opremo, ki se prodaja v EU: od usmerjevalnikov in naprav IoT do mobilnih in namiznih aplikacij.
- Obveznosti poročanja veljajo od 11. septembra 2026: zgodnje opozorilo v 24 urah in obvestilo v 72 urah, prek enotne platforme agencije ENISA, ki ju posreduje skupini CSIRT, imenovani za koordinatorja v vaši državi članici. Če se o kibernetski varnosti vaših izdelkov odloča v Sloveniji, je to SI-CERT.
- Od 11. decembra 2027 morajo novi izdelki izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I in nositi oznako CE, proizvajalec pa mora ranljivosti obravnavati ves čas obdobja podpore.
- Priloga I izrecno zahteva, da so izdelki dani na trg brez znanih izrabljivih ranljivosti in da se njihova varnost učinkovito in redno preverja. Penetracijski test je najbolj neposreden dokaz.
- Globe znašajo do 15 milijonov evrov ali 2,5 % skupnega svetovnega letnega prometa.
»S CRA se bomo ukvarjali šele decembra 2027.« To poved od proizvajalcev programske opreme in naprav slišimo vse pogosteje. A to je le pol resnice.
Akt o kibernetski odpornosti (Cyber Resilience Act, Uredba (EU) 2024/2847) se sicer v celoti začne uporabljati šele 11. decembra 2027, njegova prva obveznost pa velja že od 11. septembra 2026. Od takrat mora proizvajalec vsako aktivno izrabljeno ranljivost v svojem izdelku prijaviti v 24 urah, tudi v izdelkih, ki jih je prodal pred leti.
V članku pojasnjujemo, za koga CRA velja, kateri roki že tečejo, kaj mora izpolnjevati vaš izdelek in kje je mesto penetracijskega testa.
Stanje na dan 17. novembra 2026. Članek je informativen in ni pravni nasvet. Zavezujoče je besedilo Uredbe (EU) 2024/2847; če ocenjujete konkreten izdelek, se posvetujte s pravnim svetovalcem.
Kaj je Cyber Resilience Act in za koga velja
CRA uvaja enotne zahteve glede kibernetske varnosti za tako imenovane izdelke z digitalnimi elementi: strojno in programsko opremo, katere predvideni namen ali razumno predvidljiva uporaba vključuje podatkovno povezavo z napravo ali omrežjem. Deluje podobno kot pravila o varnosti proizvodov: izdelek, ki zahtev ne izpolnjuje, ne dobi oznake CE in ga v EU ni dovoljeno prodajati.
Obveznosti imajo tri vrste gospodarskih subjektov:
- Proizvajalec izdelek razvija ali izdeluje in ga daje na trg pod svojim imenom ali znamko. Nosi večino obveznosti.
- Uvoznik preveri, ali izdelek proizvajalca zunaj EU izpolnjuje zahteve in ima dokumentacijo.
- Distributer preveri oznako CE in ne prodaja izdelka, za katerega ve, da zahtev ne izpolnjuje.
Pazite na eno past: če tuj izdelek bistveno spremenite ali ga prodajate pod svojo znamko, vas CRA obravnava kot proizvajalca, z vsemi obveznostmi, ki to prinaša.
Tipično v področju uporabe: naprave za pametni dom in kamere, usmerjevalniki in omrežna oprema, industrijski krmilni sistemi, mobilne aplikacije, namizna in lokalno nameščena (on-premise) programska oprema, strojna programska oprema (firmware), operacijski sistemi ter ločeno prodajane knjižnice in komponente.
Zunaj področja uporabe:
- medicinski pripomočki, motorna vozila, civilno letalstvo in pomorska oprema, za katere veljajo lastni predpisi,
- čisti SaaS brez dobavljenega izdelka, ki spada pod NIS2,
- nekomercialna odprtokodna programska oprema. Odprtokodni projekti, ki jih podjetja sistematično podpirajo, spadajo pod milejši režim za tako imenovane upravljavce odprtokodne programske opreme.
Pri SaaS velja pomembna izjema. Če je vaš zaledni sistem v oblaku nujen za to, da izdelek opravlja katero od svojih funkcij, najpogosteje pri aplikaciji ali napravi, ki se upravlja prek oblaka, ga CRA šteje za del izdelka.
Časovnica: roki, ki že tečejo
CRA se uvaja postopoma. Med prvo obveznostjo in polno uporabo je le 15 mesecev.
| Datum | Kaj se zgodi |
|---|---|
| 10. december 2024 | CRA je začel veljati |
| 11. junij 2026 | Začela so se uporabljati pravila o priglasitvi organov za ugotavljanje skladnosti |
| 11. september 2026 | Obveznosti poročanja po členu 14; zagon platforme ENISA za poročanje |
| 11. december 2027 | Polna uporaba: bistvene zahteve, ugotavljanje skladnosti, oznaka CE |
Harmonizirani standardi, s katerimi boste dokazovali skladnost, so še v pripravi, Komisija pa je že predlagala, da se roki za njihovo pripravo prestavijo. Dokler sklic na standard ni objavljen v Uradnem listu EU, standard ne daje domneve o skladnosti. Zato na standarde ne čakajte: obravnavanje ranljivosti, SBOM, oceno tveganj in testiranje boste potrebovali v vsakem primeru.
Poročanje od 11. septembra 2026: 24 ur, 72 ur, 14 dni
Proizvajalec mora prijaviti dve vrsti dogodkov: aktivno izrabljene ranljivosti in resne incidente, ki vplivajo na varnost izdelka. Roki tečejo od trenutka, ko se z dogodkom seznanite.
| Faza | Aktivno izrabljena ranljivost | Resen incident |
|---|---|---|
| Zgodnje opozorilo | v 24 urah | v 24 urah, z navedbo, ali je incident domnevno povzročen z nezakonitimi ali zlonamernimi dejanji |
| Obvestilo | v 72 urah | v 72 urah |
| Končno poročilo | najpozneje 14 dni po tem, ko je na voljo popravni ukrep | v enem mesecu po obvestilu |
Na kaj paziti:
- Velja tudi za stare izdelke. Obveznost poročanja velja tudi za izdelke, dane na trg pred 11. decembrom 2027. Izdelki, ki so že pri vaših strankah, so v igri že zdaj.
- Ne prijavlja se vsaka napaka. Prijavite le ranljivost, za katero imate zanesljive dokaze, da jo je nekdo izrabil. Ranljivost, ki jo najdete sami ali vaš pentester, odpravite v rednem postopku obravnavanja ranljivosti.
- Prijave gredo prek enotne platforme za poročanje (Single Reporting Platform, SRP) agencije ENISA, ki jih hkrati dostavi agenciji ENISA in skupini CSIRT, imenovani za koordinatorja. Katera skupina je to, določa glavni sedež proizvajalca v Uniji, torej država članica, v kateri se večinoma sprejemajo odločitve o kibernetski varnosti njegovih izdelkov. Če je to Slovenija, je koordinator SI-CERT. ENISA objavlja seznam skupin CSIRT, imenovanih za koordinatorje.
- Obvestite tudi uporabnike. O izrabljeni ranljivosti ali incidentu in o ukrepih, ki jih lahko sprejmejo sami, morate obvestiti prizadete uporabnike.
- Čas merite sami. Števec 72 ur na platformi v prvi različici ne teče od trenutka, ko ste se z dogodkom seznanili, temveč od oddaje zgodnjega opozorila. Šteje rok iz uredbe, zato trenutek seznanitve zabeležite v dnevnik incidentov.
- Dostope uredite vnaprej. Računi na platformi so osebni, prek EU Login z večfaktorsko avtentikacijo. Ustvarite jih zdaj, ne sredi incidenta.
Če ste hkrati bistveni ali pomembni subjekt po NIS2, pomembne incidente v svojem delovanju ločeno priglašate pristojni skupini CSIRT po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV-1) (Uradni list RS, št. 40/25). Pristojni organ po tem zakonu je Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV). Kaj ZInfV-1 zahteva od zavezancev, pojasnjujemo v članku Ali je penetracijski test obvezen po ZInfV-1 (NIS2)?
Kaj mora izdelek izpolnjevati od decembra 2027
Od 11. decembra 2027 mora vsak nov izdelek izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I. Te so razdeljene na dva dela: lastnosti samega izdelka in postopek, s katerim proizvajalec obravnava ranljivosti.
Del I: varnost izdelka
- dan na trg brez znanih izrabljivih ranljivosti,
- konfiguracija po načelu privzete varnosti z možnostjo ponastavitve izdelka v prvotno stanje,
- varnostne posodobitve, kjer je ustrezno privzeto samodejne, z možnostjo izklopa,
- zaščita pred nepooblaščenim dostopom: avtentikacija, upravljanje identitet in dostopa,
- zaupnost podatkov (šifriranje v mirovanju in pri prenosu) ter celovitost podatkov, ukazov, programov in konfiguracije,
- najmanjši potrebni obseg obdelanih podatkov,
- razpoložljivost ključnih funkcij, tudi po incidentu, vključno z odpornostjo proti napadom DoS,
- čim manjši negativni vpliv na razpoložljivost storitev drugih naprav in omrežij,
- čim manjša napadna površina, vključno z zunanjimi vmesniki,
- mehanizmi, ki zmanjšajo vpliv incidenta,
- beleženje varnostno pomembnih dogodkov,
- varen in enostaven izbris vseh podatkov in nastavitev.
Del II: obravnavanje ranljivosti
- kosovnica za programsko opremo (SBOM) v strojno berljivi obliki, ki zajema vsaj neposredne odvisnosti,
- odpravljanje ranljivosti brez odlašanja in, kjer je to tehnično izvedljivo, varnostne posodobitve ločeno od posodobitev funkcionalnosti,
- učinkovita in redna preverjanja in pregledi varnosti,
- javna objava informacij o odpravljenih ranljivostih,
- politika usklajenega razkrivanja ranljivosti (CVD) in kontaktni naslov za prijave,
- varno razširjanje posodobitev, brezplačno in s spremnimi nasveti za uporabnike.
Poleg tega potrebujete oceno tveganj za kibernetsko varnost, tehnično dokumentacijo in EU izjavo o skladnosti. Obdobje podpore proizvajalec določi glede na pričakovani čas uporabe izdelka, praviloma najmanj pet let.
Kategorije izdelkov in ugotavljanje skladnosti
Kako dokažete skladnost, je odvisno od kategorije izdelka. Večina izdelkov spada v privzeto kategorijo, pri kateri lahko skladnost ugotovite sami.
| Kategorija | Primeri | Ugotavljanje skladnosti |
|---|---|---|
| Privzeta | običajne aplikacije, zabavna elektronika, večina naprav IoT | samoocena proizvajalca |
| Pomembni izdelki, razred I (Priloga III) | brskalniki, upravitelji gesel, VPN, SIEM, operacijski sistemi, usmerjevalniki in stikala, IAM in PAM, pametne ključavnice, varnostne kamere | samoocena le ob celoviti uporabi harmoniziranih standardov, sicer priglašeni organ |
| Pomembni izdelki, razred II (Priloga III) | hipervizorji in izvajalni sistemi vsebnikov, požarni zidovi, IDS in IPS, mikroprocesorji in mikrokrmilniki, zavarovani pred nepooblaščenimi posegi | vedno tretja oseba: priglašeni organ ali evropsko certificiranje |
| Kritični izdelki (Priloga IV) | strojni varnostni moduli (HSM), vstopne točke za pametne števce, pametne kartice | evropsko certificiranje kibernetske varnosti, kadar ga zahteva delegirani akt, sicer postopki kot pri razredu II |
Če vaš izdelek spada v razred I ali II, si termin pri priglašenem organu zagotovite čim prej. Pred decembrom 2027 bodo zmogljivosti omejene.
Globe: model po zgledu GDPR
CRA je trostopenjski sistem glob prevzel po GDPR. Vedno velja višji od obeh zneskov.
| Kršitev | Najvišja globa |
|---|---|
| Bistvene zahteve (Priloga I) in obveznosti proizvajalca, vključno s poročanjem (člena 13 in 14) | 15 milijonov evrov ali 2,5 % skupnega svetovnega letnega prometa |
| Druge obveznosti, na primer uvoznikov, distributerjev ali pri ugotavljanju skladnosti | 10 milijonov evrov ali 2 % |
| Netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije organom | 5 milijonov evrov ali 1 % |
Mikropodjetjem in malim podjetjem ni mogoče naložiti globe zaradi zamujenega 24-urnega roka za zgodnje opozorilo. Obveznost poročanja in drugi roki zanje kljub temu veljajo v celoti. Poleg glob lahko organ za nadzor trga odredi popravne ukrepe, omeji prodajo izdelka ali odredi njegov umik s trga.
CRA, NIS2 in ISO 27001: kaj pokriva kaj
CRA ureja izdelek, NIS2 delovanje organizacije, ISO 27001 pa je prostovoljen sistem upravljanja. Mnoga podjetja se bodo ukvarjala z vsemi tremi hkrati.
| CRA | NIS2 / ZInfV-1 | ISO/IEC 27001 | |
|---|---|---|---|
| Predmet | izdelki z digitalnimi elementi | storitve, omrežja in sistemi organizacije | sistem upravljanja varovanja informacij |
| Oblika | uredba EU, neposredno uporabljiva | direktiva, v slovensko pravo prenesena z ZInfV-1 | prostovoljni standard s certificiranjem |
| Za koga velja | proizvajalci, uvozniki, distributerji | bistveni in pomembni subjekti | kdor se zanj odloči |
| Poročanje | ENISA in CSIRT prek SRP, 24 ur in 72 ur | pristojna skupina CSIRT, 24 ur, 72 ur in en mesec | brez obveznosti do organa |
| Posledica neizpolnjevanja | prepoved prodaje, globa do 15 milijonov evrov ali 2,5 % | globe, tudi za odgovorno osebo | izguba certifikata |
Čistega ponudnika SaaS CRA neposredno ne zadeva; zanj velja NIS2, če izpolnjuje njena merila. Če pa k storitvi dobavljate aplikacijo, agenta ali napravo, lahko spadate pod oba režima. Dober temelj za CRA sta kontroli ISO 27001 8.8 (upravljanje tehničnih ranljivosti) in 8.29 (varnostno testiranje pri razvoju in prevzemu). Več o tem, kje se standard prekriva z NIS2, pišemo v članku Ali ISO 27001 zadošča za NIS2 in ZInfV-1?
Komisija v svežnju Digital Omnibus predlaga enotno vstopno točko za poročanje o incidentih po NIS2, GDPR in DORA, ki bi temeljila na platformi iz CRA. Predlog je še v zakonodajnem postopku, zato zaenkrat poročate vsakemu prejemniku posebej.
Kje je mesto penetracijskega testa
CRA izraza »penetracijski test« ne uporabi nikjer, brez njega pa je Prilogo I težko izpolniti. Dve zahtevi sta nedvoumni: izdelek ne sme na trg z znanimi izrabljivimi ranljivostmi, proizvajalec pa mora njegovo varnost učinkovito in redno preverjati.
Velja preprosto pravilo: ranljivosti, ki jo najdemo mi, vam ni treba prijaviti v 24 urah. Tisto, ki jo najde napadalec, pa morate.
| Zahteva CRA | Kako jo dokažete s testom |
|---|---|
| Brez znanih izrabljivih ranljivosti | penetracijski test pred vsako izdajo, preverjanje odvisnosti glede na SBOM |
| Zaščita pred nepooblaščenim dostopom | testi avtentikacije, avtorizacije, upravljanja sej in vmesnikov API (npr. IDOR, BOLA) |
| Zaupnost in celovitost | preverjanje šifriranja pri prenosu in v mirovanju ter podpisovanja strojne programske opreme in konfiguracije |
| Čim manjša napadna površina | popis odprtih vrat, neuporabljenih storitev in razhroščevalnih vmesnikov, kot sta UART ali JTAG |
| Varno razširjanje posodobitev | test mehanizma OTA: preverjanje podpisa, vrnitev na starejšo različico (downgrade), napad s posrednikom (man-in-the-middle) |
| Učinkovita in redna preverjanja | ponovitev testa ob vsaki večji izdaji in ponovni testi popravkov (retest) |
Izdelek pri tem pomeni celotno verigo: napravo in njen firmware, mobilno aplikacijo, API in zaledni sistem v oblaku. Napadalec izbere najšibkejši člen, zato mora test zajeti vse. Poročilo o testu z ocenami tveganja in koraki za odpravo je hkrati gradivo za oceno tveganj v vaši tehnični dokumentaciji. Kakšne dokaze o testiranju lahko od vas zahteva naročnik, ki je zavezanec po ZInfV-1, opisujemo v članku ZInfV-1 in dobavitelji: kaj bo zavezanec zahteval od vas?
Praktični načrt: kaj narediti do decembra 2027
Prva dva koraka se nanašata na obveznosti, ki že veljajo, zato ju ne puščajte za konec.
- Popišite portfelj. Kateri izdelki so v področju uporabe, kakšno vlogo imate (proizvajalec, uvoznik, distributer) in v katero kategorijo spada posamezni izdelek.
- Na poročanje se pripravite že danes. Ugotovite, katera skupina CSIRT je vaš koordinator, ustvarite račune na platformi ENISA, določite, kdo odloči, ali je ranljivost »aktivno izrabljena«, in vadite 24-urni scenarij.
- Vzpostavite politiko usklajenega razkrivanja ranljivosti. Javni kontakt, na primer security.txt ali naslov security@, in jasen postopek za raziskovalce.
- Pripravite SBOM in spremljajte odvisnosti. Ranljivost v knjižnici tretje osebe je vaša ranljivost.
- Opravite analizo vrzeli glede na Prilogo I in oceno tveganj za kibernetsko varnost za vsak izdelek.
- Celoten izdelek preverite s penetracijskim testom in testiranje vključite v cikel izdaj.
- Preverite dobavitelje komponent. Proizvajalci morajo pri vključevanju komponent tretjih oseb ravnati s potrebno skrbnostjo.
- Pripravite dokumentacijo in ugotavljanje skladnosti. Tehnična dokumentacija, obdobje podpore, EU izjava o skladnosti in pri razredu I ali II pravočasno zagotovljen termin pri priglašenem organu.
Kako vam lahko pomaga Haxoris
Za nami je več kot 10 let izkušenj in 400+ izvedenih penetracijskih testov, zato vemo, kje izdelki najpogosteje odpovejo. Pri CRA vam lahko pomagamo takole:
- Penetracijski testi celotnega izdelka: spletne in mobilne aplikacije, vmesniki API, naprave IoT in firmware ter zaledni sistem v oblaku v AWS, Azure ali GCP. Poročila z ocenami tveganja in konkretnimi koraki za odpravo lahko neposredno uporabite v tehnični dokumentaciji.
- Varnostni pregled glede na Prilogo I: kje ste danes, kaj manjka in v kakšnem vrstnem redu se tega lotiti.
- Redno testiranje in ponovni testi (retest), vezani na vaš cikel izdaj, da lahko dokažete učinkovita in redna preverjanja varnosti.
- Red teaming: preverimo, ali vaša ekipa zazna resničen napad in ga obvlada v rokih, ki jih zahtevata CRA in NIS2.
- En test, več okvirov: rezultati, ki jih lahko uporabite za CRA, NIS2 in ISO 27001.
Sorodni članki: Ali je penetracijski test obvezen po ZInfV-1 (NIS2)? · ZInfV-1 in dobavitelji: kaj bo zavezanec zahteval od vas? · Ali ISO 27001 zadošča za NIS2 in ZInfV-1?
Bi radi vedeli, kje je vaš izdelek šibek, preden to ugotovi napadalec? Rezervirajte brezplačni posvet.
Viri
- Uredba (EU) 2024/2847 (Akt o kibernetski odpornosti), EUR-Lex
- Cyber Resilience Act – Reporting obligations, Evropska komisija
- Cyber Resilience Act – Implementation, Evropska komisija
- List of CSIRTs Designated as Coordinators, ENISA
- CRA Article 14: Reporting duties, cyberresilienceact.eu
- ENISA Published the List of Coordinating CSIRTs, cyberresilienceact.eu
- CRA harmonised-standard deadlines pushed back, cyberresilienceact.eu
- CRA Article 64 – Penalties, SpringLex
- The Digital Omnibus and incident reporting, Taylor Wessing
Cyber Resilience Act – pogosta vprašanja
01Od kdaj velja Cyber Resilience Act?
Uredba (EU) 2024/2847 je začela veljati 10. decembra 2024 in se uporablja postopoma. Pravila o priglašenih organih se uporabljajo od 11. junija 2026, obveznosti poročanja proizvajalcev od 11. septembra 2026, bistvene zahteve, ugotavljanje skladnosti in oznaka CE pa od 11. decembra 2027.
02Ali CRA velja tudi za programsko opremo, ki jo dajemo brezplačno?
Da, če jo dajete na voljo v okviru gospodarske dejavnosti, na primer brezplačno aplikacijo k plačljivi storitvi. Zunaj področja uporabe je le nekomercialna odprtokodna programska oprema.
03Smo podjetje SaaS. Ali CRA velja za nas?
Čisti SaaS ne; to je področje NIS2, če izpolnjujete njena merila. Če pa k storitvi dobavljate aplikacijo, agenta ali napravo ali je vaš oblak nujen za delovanje tako dobavljenega izdelka, CRA velja tudi za vas.
04Ali moramo prijaviti ranljivost, ki jo najde naš pentester?
Ne. Prijavljajo se le aktivno izrabljene ranljivosti. Ranljivost, najdeno pri testiranju, odpravite v okviru obravnavanja ranljivosti, informacije o njej pa objavite, ko izdate popravek.
05Komu prijavimo aktivno izrabljeno ranljivost?
Prek enotne platforme za poročanje agencije ENISA (Single Reporting Platform), ki obvestilo hkrati dostavi agenciji ENISA in skupini CSIRT, imenovani za koordinatorja v državi članici vašega glavnega sedeža, torej tam, kjer se večinoma sprejemajo odločitve o kibernetski varnosti vaših izdelkov. Če je to Slovenija, je koordinator SI-CERT. Zgodnje opozorilo morate oddati v 24 urah od trenutka, ko ste se z ranljivostjo seznanili.
06Kaj pa izdelki, ki smo jih prodali pred decembrom 2027?
Obveznosti poročanja zanje veljajo že od 11. septembra 2026. Zahteve iz Priloge I zanje veljajo le, če jih po 11. decembru 2027 bistveno spremenite.
07Ali naj počakamo na harmonizirane standarde?
Ne. Standardi so še v pripravi in njihovi roki se premikajo, obravnavanje ranljivosti, SBOM, ocena tveganj in testiranje pa od njih niso odvisni. Te korake potrebujete ne glede na to, po kateri poti boste dokazali skladnost.